Zaprisežena sovražnika združila moči v boju proti Putinu

Do prekinitve odnosov med Rusijo in Azerbajdžanom je prišlo v seriji hitrih in dramatičnih potez. Začelo se je prejšnji mesec v Jekaterinburgu v Rusiji, kjer so v okviru preiskave mafijskih umorov, ki so se zgodili pred 25 leti, aretirali sedem azerbajdžanskih državljanov.

Kot poroča The Telegraph, sta v le nekaj dneh dva osumljenca, oba etnična Azerbajdžanca, umrla v priporu. Drugi so se na sodišču pojavili z vidnimi modricami in znaki nasilja.

Azerbajdžanske oblasti so se odzvale burno: odpovedali so ruske kulturne dogodke, v bakujski pisarni ruske državne tiskovne agencije Sputnik so izvedli racijo, skupino ruskih IT-strokovnjakov pa so aretirali zaradi obtožb o preprodaji drog in kibernetski kriminaliteti.

Temu je sledila grožnja na ruski državni televiziji, da bi "Baku lahko padel v treh dneh", kar spominja na retoriko, ki je bila pred rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.

Resen problem za Moskvo

Pravzaprav se je vse začelo že pred Jekaterinburgom. Decembra lani je ruska vojska pomotoma sestrelila azerbajdžansko potniško letalo. Baku je ostal odločen, da mora Rusija sprejeti odgovornost, zato se je Putin moral opravičiti in ponuditi odškodnino, kar je v ruski diplomaciji redkost.

Vojna se zdi malo verjetna, toda konflikt predstavlja resen problem za Moskvo. Armenija, ki je bila zadnja tri desetletja vpeta v vojne spopade z Azerbajdžanom, se sedaj postopno zbližuje s svojim dolgoletnim sovražnikom, in sicer v želji, da bi s skupnimi močmi lahko Rusijo izrinila iz Južnega Kavkaza.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se je tako 10. julija srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.

Pogovarjala sta se o Zangezurskem koridorju, načrtovani prometni povezavi, ki bi Azerbajdžan povezala z eksklavo Nahčivan prek južne Armenije.

Koridor bi uresničil sanje o fizični povezavi Azerbajdžana s Turčijo in postal del širše trgovske poti "Srednji koridor" iz Kitajske in Srednje Azije v Evropo.

V skladu s sporazumom o premirju iz leta 2020 naj bi koridor nadzorovala ruska Zvezna varnostna služba (FSB). Toda to je zdaj pod vprašajem, ker želi Alijev izključiti Rusijo iz dogovora in prevzeti popoln nadzor.

"Zadnja velika ruska prednost v regiji"

"To je zadnja velika ruska prednost v regiji," je po poročanju Telegrapha dejal Neil Melvin, direktor mednarodne varnosti na londonskem inštitutu RUSI.

"To jim daje nadzor nad trgovskimi potmi in vpliv na obe državi. Izguba tega položaja bi bila resen udarec." Čeprav pogovori 10. julija niso prinesli konkretnih dogovorov, se dinamika spreminja.

Prejšnji mesec je armenski premier Pašinjan v Istanbulu obiskal turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, kar je pomembno srečanje, saj Armenija in Turčija nista nikoli vzpostavili formalnih diplomatskih odnosov, prav tako njuna meja ostaja zaprta. Erdoğan je po srečanju dejal, da Armenija zdaj kaže "bolj prilagodljiv pristop" do koridorja Zangezur, čeprav mu je prej nasprotovala.

Pašinjan pa je po srečanju, ki je trajalo približno eno uro, na omrežju X zapisal, da je imel z Erdoganom poglobljen pogovor, v katerem sta razpravljala o procesu normalizacije med Armenijo in Turčijo, regionalnem razvoju in pomenu trajnega dialoga. Turškemu voditelju je zagotovil, da je Armenija zavezana miru in stabilnosti v regiji.

Medtem zahodne države predlagajo, da bi koridor postavili pod nevtralen mednarodni nadzor, na primer s strani švicarskih ali ameriških podjetij, kar bi Rusijo popolnoma izključilo.

Tudi Armenija je ohladila odnose z Moskvo, zlasti po umiku ruskih mirovnikov med azerbajdžansko bliskovito ofenzivo, s katero je leta 2023 zavzel Gorski Karabah. Skoraj vsi Armenci iz regije so pobegnili, Azerbajdžan pa je bil obtožen etničnega čiščenja.

Od takrat se je armenski premier Pašinjan obrnil proti Zahodu in si prizadeval za spravo z Bakujem, prepričan, da Armenija nima prihodnosti, če ostane sovražnica Azerbajdžana in Turčije, še piše Telegraph.

Obrata v odnosu do mednarodne skupnosti pa v Armeniji niso dobro sprejeli. Armenija se je v resni politični krizi sicer znašla že jeseni 2023, ko je izgubila spor z Azerbajdžanom glede spornega ozemlja Gorski Karabah.

Pašinjan ima eno najnižjih ocen odobravanja med svetovnimi voditelji. Pred kratkim se je spopadel tudi z armensko apostolsko cerkvijo, varnostne sile pa naj bi preprečile državni udar in aretirale dva nadškofa ter več predstavnikov opozicije, ki naj bi s prevzemom oblasti poskušali destabilizirati razmere v državi.

Po mnenju analitika Nurlana Alijeva, višjega sodelavca na College of Europe, pa je prav Pašinjanov geopolitični premik spodbudil desetletja sprti državi, da sta se zbližali v svojih stališčih do Rusije. "Obe državi sta spoznali, da morata ustvariti varnostne pogoje za Južni Kavkaz brez sodelovanja Rusije, a s podporo drugih regionalnih akterjev," je dejal Alijev.

"Še vedno nimamo končnega mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, vendar obstajajo pozitivni signali. Takšen sporazum bi bil resen udarec za položaj Rusije v regiji," je še dodal analitik.

"Alijev je pokazal zobe"

Zdi se, da so dnevi, ko je Moskva narekovala pogoje predsedniku Alijevu, mimo, piše The Telegraph. Analitiki namreč pravijo, da primera Jekaterinburg ne izkorišča le za doseganje pravice, temveč tudi za utrditev neodvisnosti Azerbajdžana.

"Težava v odnosih z Bakujem je resna," je za Telegraph povedal nekdanji visoki ruski diplomat. "Predsednik Alijev je pokazal zobe, kot bi to storil vsak avtoritarni voditelj. Zdaj se vidi kot zmagovalca. Moskva ne narekuje več.“

Bašir Kitačajev iz Carnegiejevega centra v Berlinu je dejal, da Baku izkorišča celoten primer kot priložnost za okrepitev svojega položaja doma in v tujini. "Smrt dveh Azerbajdžancev v Jekaterinburgu je bila le pretveza," je dejal. "Oblasti izkoriščajo situacijo za okrepitev svojega položaja in zaostritev odnosov z Moskvo."

Preobrat je dodatno potrdil nedavni pogovor med Alijevim in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Voditelja sta govorila o krepitvi sodelovanja, kar je močno sporočilo države, ki že dolgo velja za zaveznico Moskve.

Kremelj medtem poskuša celoten konflikt prikazati kot zahodno zaroto. "Scenarist in dirigent nesoglasij z Azerbajdžanom je zunaj postsovjetskega prostora," je dejal predsednik ruskega odbora za zunanje zadeve Grigorij Karasin. Ruski senator in nekdanji agent KGB Vladimir Džabarov pa je šel še korak dlje in obtožil britansko obveščevalno službo MI6 in Turčijo, da spodbujata nemire.

Politična kriza medtem ogroža tudi pomembno rusko trgovsko pot, in sicer koridor sever-jug, ki povezuje Moskvo z Iranom in Indijo prek Azerbajdžana. Izguba dostopa do te poti bi bila resen gospodarski udarec, zlasti ob upoštevanju zahodnih sankcij.

Države članice EU so namreč minuli teden dosegle nov dogovor o že 18. svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje znižanje cenovne kapice za rusko nafto, ukrepe proti plinovodoma Severni tok 1 in 2 ter nove sankcije proti ruskemu bančnemu sektorju.

Arkadij Dubnov, strokovnjak za postsovjetske odnose, je v skupini na aplikaciji Telegram zapisal, da je glavna prednostna naloga Kremlja ohranitev koridorja. Ve, pravi, da bi popolna distanca Bakuja lahko ogrozila ta načrt.

Zaenkrat bo Rusija še naprej obtoževala Zahod in delala vse, kar se da, da bi ponovno vzpostavila skrhane odnose. Za Armenijo in Azerbajdžan, ki sta bili nekoč sovjetski republiki, pa je končno prišel čas, da si oblikujeta lastno prihodnost. In vse bolj jasno je, da se ne gradi več z mislijo na Rusijo, še zaključuje Telegraph.